Nives Kreuh

mag. Nives Kreuh, Zavod RS za šolstvo

 

Digitalni priseljenci v svetu umetne inteligence

Slovenska država se na načelni oz. strateški ravni zaveda pomena digitalnih tehnologij, ki vse bolj prežemajo in sooblikujejo naše vsakdanje življenje, saj se strateški dokumenti s tega področja postavljajo že od leta 1998. Vlada Republike Slovenije je 7. decembra 2017 sprejela novo Strategijo razvoja Slovenije 2030, v kateri je postavila izziv četrte industrijske revolucije, ki jo zaznamujeta digitalno gospodarstvo in umetne inteligence, zato so sedaj v pripravi tudi Strategija umetne inteligence in Akcijski načrt digitalizacije izobraževanja 2027 ter razpisi za nove projekte na področju digitalnega izobraževanja.

Smo v iskanju novih modelov poslovanja, dela in delovnih mest, kar zahteva razvoj novih znanj in veščin. V veliki meri to počnemo digitalni priseljenci in skušamo razumeti ter opisati generacije digitalnih domorodcev, ki smo jih poimenovali milenijci, generacija x, y, z, gen teh, post milenijci, i–generacija, gen Y–Fi.  Kako pa se na področju izobraževanja odzivamo in pripravljamo na te izzive? Rezultati raziskav ICILS, ePIRLS, MENTEP in IKT v izobraževanju nam kažejo sliko stanja uporabe digitalne tehnologije in odnos do uporabe le–te, iz njih pa je moč razbrati, da je imela Slovenija zelo dobre rezultate na področjih, v katera in ko je sistematično vlagala vanje, ter podpovprečne rezultate takrat in tam, kjer sistematičnega vlaganja ni bilo.

Strokovne rešitve, ki so bile v zadnjih letih izdelane evropskem prostoru v podporo učiteljem, šolam, vsem, ki pripravljajo usposabljanja za uporabo digitalne tehnologije, ter odločevalcem, bodo morda pripomogle k temu, da bomo opravili potrebno refleksijo lastnega dela in načrtovali ustreznejše poti za dvig digitalne usposobljenosti izobraževalcev in učencev.

(obiskov: 55 skupaj, 1 danes)